Znanost presenečena, kakšno vedenje se pojavlja pri kačah

Kanibalizem (plenjenje oziroma prehranjevanje s pripadniki lastne vrste) je danes v vseh znanih družbah nesprejemljiv in neke vrste tabu, čeprav občasna poročila o njem segajo še krepko v sodobni čas.

Po drugi strani v živalskem svetu ni tako zelo redek. Nam najbolj znan je verjetno kanibalizem bogomolk, kjer samice takoj po parjenju požrejo samca.

Kot kažejo poročila, pa je to vedenje presenetljivo pogosto tudi pri kačah, česar raziskovalci niso pričakovali.

Pregled več kot 500 poročil o kanibalističnem vedenju pri kačah kaže, da se je ta pojav večkrat razvil v različnih evolucijskih linijah, kar je raziskovalce privedlo do domneve, da je v določenih okoliščinah za kače koristen, piše portal Live Science.

Pogosto se pojavi kot odziv na okoljske stresorje – predvsem pomanjkanje hrane, domnevajo znanstveniki.

Za kače je to vedenje koristno

Ko so raziskovalci pregledali poročila, so ugotovili, da se je kanibalizem neodvisno razvil vsaj enajstkrat, kaže študija, objavljena lani novembra v reviji Biological Reviews.

Takšno vedenje se pojavlja v različnih kontekstih, vendar je kanibalizem na splošno razmeroma pogost in se očitno vedno znova pojavi, ker je za kače koristen v situacijah, ko morajo oportunistično prilagajati prehrano, menijo raziskovalci.

"Za nas ljudi kanibalizem ni nekaj običajnega – je nekaj čudnega in ogabnega," je za Live Science povedala Bruna Falcão, vodilna avtorica študije in podiplomska študentka biologije na univerzi v São Paulu. "Za kače pa je to vedenje dobro; koristi njihovi ekološki uspešnosti … Je strateško."

Največ kanibalizma zabeleženega pri gožih in gadih

Raziskovalci so ugotovili, da je bil kanibalizem pri kačah najpogostejši v družinah gadov, gožev in strupenih gožih.

Najbolj pogost je pri največji družini kač, gožih (Colubridae). Ker pa te kače običajno ne veljajo za plenilce drugih kač, avtorji domnevajo, da je večina primerov kanibalizma v tej skupini povezana s stresorji, kot je pomanjkanje drugih virov hrane.

Družina gadov (Viperidae) je predstavljala 21 odstotkov vseh poročil o kanibalizmu. A večinoma je šlo za primere v ujetništvu, zato so k pojavu verjetno prispevali stresni dejavniki, povezani z ujetništvom, kot sta omejen prostor in pomanjkanje hrane.

Slaba petina poročil je prihajala iz družine strupenih gožev (Elapidae), kamor recimo sodijo kobre. To raziskovalcev ni posebej presenetilo, saj je znano, da kobre v naravi plenijo druge kače.

Zdi se tudi, da je kanibalizem povezan z zgradbo čeljusti – ključno je, ali lahko kača dovolj široko odpre gobec, da pogoltne drugo kačo; pri vrstah brez te sposobnosti poročil o kanibalizmu ni bilo.

Verjetno je na tem področju še veliko neodkritega

Kače predstavljajo izjemno uspešno vejo evolucijskega drevesa. Najdemo jih na vseh celinah razen na Antarktiki in prilagodile so se večini ekoloških niš, poudarjajo avtorji študije.

Ker se kanibalistično vedenje pojavlja pri številnih različnih vrstah kač po svetu, bi to po besedah Falcão lahko odražalo njihovo sposobnost oportunističnega prilagajanja okoliščinam.

"Res je presenetljivo, da se je kanibalizem v kačjih linijah neodvisno razvil kar enajstkrat," je poudarila.

Kot je dejala, pregled zagotovo ni zajel vseh poročil o kanibalizmu pri kačah, saj so številna poročila zapisana v težje dostopnih, starejših knjigah in arhivih.

"Zato je na tem področju verjetno še veliko neodkritega," je še dejala Falcão.